Vremenska napoved za Cerknico

Vreme in podnebje v Cerknici

Cerkvena vas ob kraškem polju

Nadmorska višina mesta je okrog 559 metrov. Leži sredi Notranjske, kjer je kraški relief izdolbel zaprto polje, ki ga z vseh strani obdaja gozd. V pisnih virih se prvič pojavi leta 1040 kot Circhinitz; ime izhaja iz besede za vas s cerkvijo, saj je tu svetišče stalo najbrž že v 9. stoletju. Leta 1472 so ga požgali Turki, današnja poznogotska župnijska cerkev Marijinega rojstva pa je nastala med letoma 1480 in 1520. Kraj ima dobrih štiri tisoč prebivalcev, znan pa je tudi po pustnem izročilu. V občini so še Rakek z železniško postajo, Begunje pri Cerknici ter vasi ob jezeru, kot so Dolenje Jezero, Martinjak in Grahovo.

Jezero, ki izginja

Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi in, kadar je polno, največje jezero v Sloveniji. Običajno pokriva okoli 20 kvadratnih kilometrov, ob visoki vodi skoraj 26. Napolni se, ko se vremenska fronta zatakne ob notranjskih planotah in dež vztraja dan za dnem: voda iz kraškega podzemlja takrat priteče hitreje, kot jo lahko požirajo požiralniki, vodostaj hitro naraste, poplava pa zalije travnike in poti ob obrežju. Poleti se voda večinoma umakne. Isti prostor tako v enem letu služi čolnarjenju, ribolovu, sprehodom in košnji. Prvi ga je podrobno raziskal Janez Vajkard Valvasor in si s tem prislužil članstvo v londonski Kraljevi družbi.

Park za ptice in dvoživke

Jezero in okolica sta del Notranjskega regijskega parka ter zavarovana kot mokrišče po Ramsarski konvenciji in območje Natura 2000. Tu so opazili približno polovico evropskih vrst ptic, pa tudi 45 vrst sesalcev in 125 vrst dnevnih metuljev. V park sodi tudi Rakov Škocjan pri Zelšah, kraška dolina z naravnimi mostovi, skozi katero teče Rak.

Kaj povesta dve postaji

Padavinsko postajo v Cerknici so odprli oktobra 1894, stoji na 571 metrih. Referenčno povprečje 1961–1990 znaša 1672 milimetrov padavin letno, največ novembra, najmanj februarja; sneg je tla pokrival 65 dni. Rekordna snežna odeja je 16. februarja 1952 dosegla 136 centimetrov, 4. marca 1970 pa je v enem dnevu zapadlo 90 centimetrov novega snega. Februarja 2014, ko je Notranjsko prizadel hud žled, je padlo kar 322 milimetrov. Samodejna postaja ob jezeru stoji na 586 metrih in na deset minut meri temperaturo zraka in vode, vlažnost, zračni tlak, veter s sunki ter padavine.

Mraz na dnu polja

Ob jasnih zimskih nočeh se na ravnem dnu polja zbira mrzel zrak; pojavu pravimo temperaturna inverzija, jutro ob jezeru pa je zaradi nje pogosto nekaj stopinj bolj ledeno kot v mestu. Taka mikroklima prinaša slano še pozno spomladi, ko sadnemu drevju grozi pozeba. Jeseni se nad mokrimi travniki pogosto zadrži megla, ki vidljivost na cesti proti Rakeku slabša do dopoldneva. Ko čez Javornike potegne burja, je mraz še ostrejši.

Letni časi na polju

Poleti sonce greje zmerno, a ko se nad gozdnatimi hrbti nabere vlaga, popoldne nad Javorniki in Slivnico zrastejo nevihte. Nedolžna ploha se hitro prelevi v pravo neurje: naliv, zrna toče in močni sunki vetra. Pred potjo zato odprite radar, ki pokaže, kam celica potuje. Po nevihti pride ohladitev, večer pa je svež. Pozimi meja sneženja ob prehodu fronte pogosto poteka prav nad poljem – v Cerknici še dežuje, na Slivnici in Snežniku pa že sneži. Sneženje je obilnejše kot na Primorskem, ob nagli otoplitvi pa snežna odeja hitro skopni in napolni jezero. Kadar po odjugi pride noč z zmrzaljo ali dež pada na podhlajena tla, ceste prekrije poledica, ARSO pa izda opozorilo. Kdor bi rad ob koncu tedna obkrožil jezero, naj napoved spremlja od srede naprej – oblačnost in dež lahko vreme za vikend obrneta v nekaj urah.