Vremenska napoved za Pomurje

Podrobna vremenska napoved za Pomurje je na voljo za Mursko Soboto, Moravske Toplice, Radence, Gornjo Radgono, Ljutomer in Lendavo. Kraj izberete s klikom na kartico v razdelku »Vreme po Pomurju«; izbira velja za celo stran, od trenutnih vremenskih razmer in urnega pregleda temperature zraka, oblačnosti in padavin do sedemdnevne napovedi. Izpisana sta tudi sončni vzhod in sončni zahod, kar je med sezono dela na polju pogosto bolj uporabno od same temperature.

Za Beltince, Turnišče, Črenšovce, Grad na Goričkem, Kuzmo ali Veržej izberite najbližji kraj — za kraje v Prekmurski ravnini je to Murska Sobota ali Beltincem najbližje Moravske Toplice, za Goričko Moravske Toplice, za Prlekijo pa Ljutomer. Ker je pokrajina ravninska in brez izrazitih pregrad, so razlike med kraji manjše kot drugod po Sloveniji. Izjema je gričevje — Goričko in Lendavske gorice imata svojo mikroklimo: noči so tam hladnejše, ob megli v ravnini pa je na slemenih pogosto sončno in topleje.

Pomurje leži na obrobju Panonske nižine, kjer ni gorskih pregrad, ki bi blažile dotok zraka. Poleti se ravnina ob dolgem sončnem obsevanju močno segreje, ob dotoku vročega zraka z jugovzhoda pa se razvijejo vročinski valovi z najvišjimi temperaturami v državi. Pozimi je obratno: ob jasnem vremenu in snežni odeji se prizemni zrak močno ohladi, hladen celinski zrak pa doseže pokrajino brez ovir.

Posledica je največji letni razpon temperature zraka v Sloveniji — razlika med poletnim vrhuncem in zimskim mrazom je tu izrazitejša kot na Primorskem ali v alpskih dolinah. Pri načrtovanju dela na prostem zato poglejte tako najvišjo kot najnižjo napovedano temperaturo; jutro je lahko hladno tudi v dneh, ko popoldne pripeka.

Vlažen zrak z zahoda odda večino padavin že nad Julijskimi Alpami in dinarskimi pregradami, zato Pomurje leži v njihovem zavetrju in dobi najmanj dežja v Sloveniji. Poletne padavine so poleg tega pogosto nevihtne, torej kratkotrajne in krajevno zelo neenakomerne — ena vas dobi ploho, sosednja pa ostane suha. Ob tem gre navadno za naliv, ki v kratkem času pade na izsušena tla in v veliki meri odteče po površju, namesto da bi pronical v globino, zato dolgo sušno obdobje prekine manj učinkovito, kot pove sama številka za padavine.

Suša najbolj grozi julija in avgusta, ko je izhlapevanje največje in rastline porabijo največ vode. Pri spremljanju bodite pozorni na količino padavin v milimetrih in ne le na verjetnost padavin: 60-odstotna verjetnost ob dveh milimetrih dežja za tla pomeni bistveno manj kot 30-odstotna ob dvajsetih. Za oceno stanja tal so uporabne tudi agrometeorološke objave ARSO.

Nevihtna sezona v Pomurju traja od maja do avgusta, vrhunec pa ima v drugem delu dneva. Nad segreto ravnino se v vlažnem in nestabilnem ozračju razvijejo močne celice, ki jih ob prehodu hladne vremenske fronte pogosto povežejo v nevihtno linijo; tedaj govorimo o neurju, ki ga spremljata toča in močan sunek vetra, za njim pa navadno sledi občutna ohladitev. Ker gre za ravninsko pokrajino brez zavetja, se nevihta lahko hitro premakne čez več občin.

Za kmetijstvo je toča največje posamično tveganje, saj lahko v nekaj minutah uniči pridelek na velikih površinah. Urna napoved pokaže, kdaj je verjetnost padavin največja, dejanskega razvoja posamezne celice pa ne more napovedati — za to je potrebna radarska slika padavin, ki nevihto pokaže v živo. Ob napovedani možnosti neviht spremljajte tudi uradna opozorila.

Jeseni in pozimi se nad ravnino ob jasnih in mirnih nočeh prizemni zrak močno ohladi, vlaga iz tal in z rečne gladine pa se zgosti v radiacijsko meglo. Ker je pokrajina ravna in veter šibek, megle ni kaj razpihati; ob visokem zračnem tlaku se zato lahko obdrži več dni zapored in se čez dan komaj dvigne v nizko oblačnost. Razkroji jo šele otoplitev z okrepljenim vetrom ali prehod fronte.

Posledici sta slaba vidljivost na cestah ob Muri in nizka dnevna temperatura, saj sonce do tal skoraj ne prodre — v takih dneh je na Goričkem ali v Lendavskih goricah lahko sončno in več stopinj topleje kot v ravnini. Pozno jeseni in spomladi se ob jasnih nočeh pojavijo tudi slana, zmrzal in poledica, pozna spomladanska pozeba pa je znana nevarnost za vinograde in sadovnjake.

Opozorila pred neurji s točo, vročinskimi valovi, močnim vetrom in obilnimi padavinami objavlja Agencija RS za okolje (ARSO); za severovzhodno Slovenijo jih najdete na strani ARSO. Ob dolgotrajnem deževju v avstrijskem zaledju lahko naraste Mura, čeprav v Pomurju sploh ne dežuje — reka namreč pripelje vodo od drugod in poplave ob njej so največkrat posledica padavin više v porečju. Takrat spremljajte vodostaje v razdelku Stanje voda. Razporeditev oblačnosti nad širšim območjem prikazuje satelitska slika oblačnosti. V nujnih primerih pokličite 112.

Za Mursko Soboto, Radence in Lendavo prikazujemo meritve in napoved ARSO, torej isti vir kot uradni meteo.si; trenutne razmere za te kraje so resnične meritve vremenske postaje. Za Moravske Toplice, Gornjo Radgono in Ljutomer, ki jih ARSO nima med kraji, uporabljamo modelsko napoved MET Norway, verjetnost padavin in občutek temperature pa doda Open-Meteo. Katera storitev je v uporabi za posamezni kraj, piše pod vsako kartico, vsi podatki pa se osvežijo vsakih 15 minut.

Poleg temperature zraka so izpisani relativna vlažnost, hitrost vetra in oblačnost. Zračnega tlaka, UV-indeksa in vidljivosti stran ne pokaže — za UV-indeks sredi poletja in za vidljivost v megleni sezoni boste torej potrebovali dodaten vir. Urni pregled je na ravnini najbolj uporaben poleti, saj pokaže, ali bo nevihta prišla dopoldne, popoldne ali šele zvečer; dnevne kartice pa strnejo najnižjo in najvišjo temperaturo ter količino padavin v milimetrih. Bližnji dnevi so napovedani zanesljiveje od oddaljenih, zato škropljenje, košnjo ali vikend ob Muri načrtujte po tedenski napovedi, tik pred izvedbo pa jo preverite znova.