Vremenska napoved za Zgornjesavsko dolino

Pri skokih na velikih napravah je odločilen veter ob doskočišču in v zraku nad njim. Rahel veter v prsi skakalca dvigne in podaljša let, veter v hrbet ga potisne navzdol, najbolj nevarni pa so nenadni in spremenljivi sunki. Kadar so razmere preveč neenakomerne, žirija zalet skrajša, tekmo prekine ali jo prestavi. Dolina Planica, ki se proti jugu nadaljuje v Tamar, je sicer razmeroma zaprta, zato je pogosto mirno, kadar vlada visok zračni tlak in se ozračje umiri, ko pa čez Alpe prečka vremenska fronta, lahko čez sedla zapiha močneje. V mirnih dneh je zrak običajno najbolj umirjen zjutraj in dopoldne, ko se pobočja še niso ogrela, popoldne pa se lahko pojavijo krajevni vetrovi.

Obiskovalci tekem, ki so običajno marca in pogosto ob vikendu, naj računajo na mrzlo jutro, sonce na tribunah čez dan in hladen večer, ko dolina hitro pade v senco. Za sam potek tekme spremljajte urni prikaz vetra za Planico, za dan obiska pa sedemdnevni pregled, ki pokaže, ali se bliža sprememba vremena.

Razlog je v obliki tal. Med Ratečami in Podkorenom leži skoraj ravno, mokrotno dno doline — razvodje, kjer izvira Sava Dolinka. Ko je nebo ponoči jasno in ni vetra, se zrak s pobočij Karavank in Julijskih Alp ohlaja, postaja težji in polzi navzdol, na ravnici pa nima kam odteči. Nastane nekakšno jezero mrzlega zraka, ki je lahko za več stopinj hladnejše od zraka le nekaj deset metrov višje. Kranjska Gora leži nekoliko nižje, na rahlo nagnjenem svetu ob vznožju Vitranca, zato se hladen zrak tam ne ujame tako izrazito.

Takšen relief ustvari svojo mikroklimo. V naravnem rezervatu Zelenci se nad izvirsko vodo, ki ima vse leto podobno temperaturo, v mrzlih jutrih dviga para, trava in grmičevje pa se odenejo v ivje. Ivje, slana in nočna zmrzal se v tem delu Zgornjesavske — ponekod ji pravijo tudi Gornjesavska — doline pojavljajo še pozno spomladi in spet zgodaj jeseni. K temu pripomore tudi nadmorska višina: dno doline leži približno 870 metrov nad morjem, zato pozeba preseneti vrtičkarje tudi takrat, ko je drugod na Gorenjskem že toplo. Za podobne razmere v Podkorenu uporabite kartico Rateče ali Kranjska Gora.

Karavanke so visoka gorska pregrada, ki vreme loči na dve strani. Ob jugozahodnem vetru se zrak, poln vlage, vzpenja po slovenski strani in izloča padavine, v avstrijski Koroški pa je suho in brez oblačnosti. Ko pa prehod hladne fronte severno od Alp požene zrak čez greben s severa, se ta ob spuščanju proti Jesenicam segreje in osuši, vlaga v zraku pa hitro pade. Temu pojavu pravimo karavanški fen: pojavi se kot sunkovit, topel in suh veter, ki lahko podira drevje, hitro tali sneg in v nekaj urah zviša temperaturo. Ko fen poneha, pogosto sledi izrazita ohladitev.

Za voznike, ki gredo skozi karavanški predor ali čez Korensko sedlo, to pomeni, da je lahko na eni strani sneg in megla s slabo vidljivostjo, na drugi pa jasno. Pred potjo čez mejo si oglejte vremenske obete za obe strani in razmere na promet.si; cesta čez prelaz Korensko sedlo je strma, pozimi pa se na senčnih odsekih rada pojavi poledica, zato je zimska oprema nujna.

Umetni sneg je mogoče izdelovati, ko je temperatura pod lediščem in vlažnost zraka dovolj nizka; najbolje gre v jasnih, mrzlih nočeh. V Zgornjesavski dolini so takšne razmere pogoste od decembra naprej, zlasti na dnu doline med Kranjsko Goro in Ratečami, kjer se mrzel zrak zadržuje. Smučišča v Kranjski Gori in tekaške proge v Planici in okoli Rateč zato pogosto obratujejo tudi, ko naravnega snega ni veliko.

Največja nevarnost za sezono je otoplitev z dežjem, ki zrahlja in stali že pripravljeno podlago. V sedemdnevnem pregledu zato spremljajte tako najnižje nočne temperature kot napovedane padavine: dež pri temperaturi nad ničlo pomeni slabše razmere, suh mraz pa dobre. Pozorni bodite tudi na mejo sneženja: ko se ob toplem vdoru dvigne visoko nad dolino, padavine tudi na smučiščih padajo kot dež, ki ponoči zamrzne v trd led.

Snežni plazovi se najpogosteje prožijo po obilnem sneženju, ko svež sneg še ni utrjen, ob močnem vetru, ki sneg prenaša v zavetrne žlebove, in ob izraziti otoplitvi, ko dež ali sonce namočita snežno odejo. Strma pobočja pod Špikom in skupino Martuljka, stene nad dolinama Vrata in Krma ter grapa nad Mojstrano in Dovjim so zato pozimi in spomladi izpostavljena. Gorovje Julijskih Alp s Triglavom ostane za pohodnike zimsko vse do pozne pomladi, cesta s Kranjske Gore čez prelaz Vršič pa je v tem času pogosto zaprta.

V dolini se sneg na senčni strani pod Julijci obdrži dlje kot na prisojnih pobočjih Karavank, spomladanska talina pa napolni Savo Dolinko in pritoke. Pred turo preverite temperaturo in padavine v sedemdnevnem pregledu — hitra otoplitev po sneženju je opozorilni znak — in biltene o snežnih razmerah. Poleti v visokogorju namesto snega grozijo nevihte in plohe v drugi polovici dneva, včasih pospremljene s točo.

Slap Peričnik nad Mojstrano se spremeni v ledeni steber šele po daljšem obdobju mraza, ko temperatura več dni zapored tudi čez dan ostane pod lediščem, noči pa so krepko pod ničlo. Ena mrzla noč ne zadošča — led nastaja postopoma iz pršca, ki zmrzuje ob skali. Ko led zraste, slap privabi plezalce na led, ki pa se nanj podajo le z ustrezno opremo in znanjem.

Najbolj nevaren je led ob otoplitvi, v sončnem vremenu popoldne in ob dežju, ko se kosi odlomijo in padajo. Mojstrana in Dovje na kartici kažeta izračun modela MET Norway; uradne meritve ARSO prikazujemo za Jesenice, Rateče in Planico. Opozorila pred snegom, vetrom in poledico so na ARSO-vi strani z opozorili, radarska slika padavin pa pokaže, kdaj se čez Karavanke približujejo padavine. Če se na ledu, v stenah ali na cesti zgodi nesreča, pokličite 112.