Vremenska napoved za Vogel

Vreme in podnebje na Voglu

Nihalka iz Ukanca

Prva tovorna nihalka na Vogel je zapeljala leta 1961, potniška s kabino za petnajst ljudi pa leta 1964, ko se je začela zgodba smučišča. Današnja nihalka iz leta 2001 v nekaj minutah pripelje obiskovalce iz Ukanca na okoli 570 metrih do zgornje postaje pri Rjavi skali na nadmorski višini 1535 metrov, tisoč metrov nad jezerom. Od tam se odpre razgled na Bohinjsko kotlino z Ribčevim Lazom in Bohinjsko Bistrico, na jezero, iz katerega izteka Sava Bohinjka, in na Triglav, štirisedežnica pa pelje naprej na Orlove glave.

Smučišče brez topov

Smučišče sega do okoli 1800 metrov pod Šijo, poleg nihalke pa smučarje vozijo še gondola, sedežnice in vlečnice; proge merijo več kot dvajset kilometrov, najdaljša, Žagarjev graben, se po 1200 metrih višinske razlike spusti vse do spodnje postaje nihalke. Ker leži v narodnem parku, umetno zasneževanje ni dovoljeno in sezona je odvisna od naravnega snega, ki ga v dobrih letih pade tudi nekaj metrov. Poleti tu vodijo arheološka pot z dvanajstimi tablami, pot na planino Zadnji Vogel s sirarno in številne ture proti Spodnjim Bohinjskim goram, na primer na Rodico ali Tolminski kuk.

Vreme nad jezerom

Ob zgornji postaji nihalke je zrak opazno bolj svež kot tisoč metrov niže pri jezeru, na izpostavljenem grebenu pa piha močneje kot v zavetju gozda; ob viharju posamezen sunek ustavi žičnice, mraz pa na odprtem pobočju reže globlje. Ker Vogel zapira Bohinj z juga, se ob njem ujamejo vlažni zračni tokovi z Jadrana, zato je padavin veliko in pozimi obilo snega. Zima je dolga in snežna odeja na Šiji in Orlovih glavah zdrži do pomladi; ko čez Julijske Alpe pripotuje vremenska fronta, v Ukancu še pada dež, meja sneženja pa se spusti proti zgornji postaji. Po obilnem novem snegu se na strminah nad Žagarjevim grabnom poveča plazovna nevarnost, zato naj turni smučarji zunaj urejenih prog pomislijo, kje bi se lahko sprožil snežni plaz. Ob vedri noči pritisne zmrzal, ki na skalah in stopnicah pusti poledico, na ograjah in žičnicah se nabira ivje, v senčnih žlebovih pa led. Pogosto se zgodi, da Bohinjsko kotlino prekriva megla in zmanjša vidljivost, zgoraj pa sije sonce; takšna mikroklima, ko je nad meglenim morjem topleje kot ob jezeru, je značilna za mirne zimske dni. Kadar pa na pobočja pritisne nizka oblačnost, vlaga zgosti meglo tudi zgoraj in orientacija na odprtem visokogorju se hitro izgubi. Otoplitev z jugom sneg hitro zmehča, sledi pa ji občutna ohladitev. V poletni vročini nad vrhovi popoldne zrastejo nevihtni oblaki; iz plohe hitro nastane naliv, strela pa je na golih vrhovih zelo nevarna, zato z vzponom začnite zgodaj zjutraj, sestopite do dopoldneva ali opoldne in pred odhodom preglejte radar ter morebitno opozorilo ARSO.