Trenutne temperature morja

Plitvo morje z velikimi nihanji

Slovenija ima 46,6 kilometra obale, vsa pa leži ob Tržaškem zalivu, ki je v povprečju globok le okoli 17 metrov. Plitva voda se hitro segreje in hitro ohladi, zato ima zaliv po navedbah RTV Slovenija največji letni razpon temperature v Sredozemlju: pozimi se površina ohladi na 4 do 8 stopinj Celzija, poleti pa segreje na 25 do 28 °C. Minimum voda običajno doseže februarja, maksimum pa avgusta.

Spomladi se morje segreva počasneje od zraka, ob daljši oblačnosti in padavinah pa se segrevanje skoraj ustavi, zato je voda še maja pogosto hladnejša od 20 °C in se kopalna sezona ob naši obali navadno začne šele junija. Jeseni je obratno: ohlajanje poteka počasi, zato je morska voda septembra in oktobra pogosto toplejša od jutranjega zraka.

Morje se v zadnjih desetletjih ogreva. Na začetku tega stoletja je bilo v povprečju za okoli pol stopinje toplejše kot na začetku osemdesetih let, poleti pa se površina ob naši obali že približa 30 °C. Tako toplo je bilo tudi poleti 2024, ko je zaliv po dveh desetletjih znova zajelo obsežno cvetenje morja.

Zakaj je voda ponekod toplejša

Razlike med kraji so predvsem posledica globine, izpostavljenosti soncu, morskih tokov in zaprtosti zalivov. Plitvi, zaprti zalivi se v mirnih poletnih dneh ogrejejo občutno hitreje od odprtega morja, ob izlivih rek pa je voda zaradi dotoka sladke vode hladnejša in ima manjšo slanost – v Tržaški zaliv se na primer izliva Soča, v Piranski zaliv pri Sečovljah pa Dragonja.

Razlike so opazne tudi vzdolž kratke slovenske obale. V plitvem Simonovem zalivu v Izoli, na kopališču Žusterna v Kopru ali na plaži v Bernardinu se voda ob sončnih dneh ogreje hitreje kot na bolj odprtih kopališčih, kot sta Mesečev zaliv pod strunjanskim klifom in Fiesa. Najbolj zaprt del obale je Piranski zaliv ob Portorožu in Luciji, kjer je morje ob marini dobro zavarovano pred valovi.

Veliko spremeni veter. Močna burja razburka morje in premeša topli površinski sloj z globljo, hladnejšo vodo, zato se ob obali temperatura lahko v enem dnevu spusti za več stopinj. Jugo prinaša toplejši in vlažnejši zrak, krepi valovanje in dviguje gladino morja; če sovpade z visoko plimo, morje ob piranskem pristanišču lahko poplavi nižje dele obale. Severni Jadran ima izrazito bibavico, zato se gladina med oseko in plimo ob naši obali pogosto spremeni za več kot pol metra. Poleti popoldne pogosto zapiha maestral, ki obalo osveži, vode pa opazno ne ohladi. Od pozne pomladi do jeseni je voda tudi razslojena: že nekaj metrov pod gladino je med plavanjem ali potapljanjem čutiti hladnejšo plast.

Meritev ali modelska ocena

Uradne meritve ob naši obali objavlja ARSO: senzor pri koprski kapitaniji zapiše temperaturo morja vsakih deset minut, boja pred Piranom pa poleg nje meri še višino in periodo valov. Kadar posamezen podatek manjka, v preglednici namesto vrednosti stoji pomišljaj. Obe preglednici sta povezani med viri na dnu strani.

Vrednosti po krajih izhajajo iz računskega modela francoske vremenske službe, ki površinsko temperaturo računa v mreži s korakom okoli osem kilometrov in jo osvežuje enkrat na dan, zato so si številke za bližnje kraje ob naši kratki obali pogosto zelo podobne. Na peščeni plaži, v plitvem zalivu ali pozno popoldne je voda ob obali lahko za stopinjo ali dve toplejša od modelske vrednosti, zjutraj in po burji pa hladnejša. Površina je navadno najtoplejša proti večeru, zato je takrat kopanje najbolj prijetno.