Vremenska napoved za Uršljo goro

Vreme in podnebje na Uršlji gori

Najvišja cerkev v Sloveniji

Ime Plešivec opisuje goli vrh iz sivega apnenca. Tik pod njim stoji cerkev sv. Uršule, zgrajena v 16. stoletju, ki velja za najvišje ležečo cerkev v Sloveniji. Nekaj deset metrov stran je Dom na Uršlji gori s prenočišči za okoli 80 gostov, na vrhu pa se dviga oddajnik RTV Slovenija, postavljen leta 1962, ki pokriva Koroško in Štajersko. Na gori stoji tudi spomenik padlim v prvi svetovni vojni.

Poti in razgledi

Najkrajša pohodniška pot na vrh traja slabo uro, daljše pa se skozi gozd in po grebenu vlečejo tudi več ur; med priljubljenimi izhodišči so Kotlje, Ivarčko jezero in koča na planini Naravske ledine. Z vrha seže razgled čez vso Koroško do Pece, Kozjaka, Pohorja, Smrekovca in Kamniško-Savinjskih Alp, na jugu pa do Velenja in Šaleškega jezera. Na pobočjih uspevajo redke alpske rastline, med njimi kortuza.

Vreme na koroškem vrhu

Gora ima že pravo gorsko podnebje, s povprečno letno temperaturo le nekaj stopinj nad ničlo. Veter je na izpostavljenem vrhu skoraj vedno močnejši kot v Mežiški in Mislinjski dolini; ob viharju posamezen sunek zlahka podre človeka, občutek mraza pa je zaradi njega še hujši. Razgiban relief vrhu daje posebno mikroklimo: ob mirnih zimskih jutrih je vrh pogosto nad meglo, ki pokriva koroške kotline, in tam gori sije sonce, medtem ko je spodaj sivo in hladno. Zima traja dolgo in na senčnih pobočjih sneg pogosto leži do pomladi. Ko prek Karavank pritisne vremenska fronta, v Kotljah še dežuje, medtem ko meja sneženja zdrsne pod dom in okoli njega že sneži. Izdatno sneženje v strmih žlebovih pod vrhom dvigne plazovno nevarnost, zato naj tisti, ki se odpravijo z uhojenih poti, presodijo, kje bi nov sneg lahko sprožil snežni plaz. Ko se ponoči zjasni, pritisne zmrzal, ki pusti na skalah in stopnicah poledico, na drevju in oddajniku pa se nabira debelo ivje, v žlebovih led. Kadar se na vrh zavleče oblačnost, vlaga kondenzira v gosto meglo in vidljivost pade na nekaj metrov. Južni veter prinese otoplitev, ki snežno odejo hitro razmehča, za njo pa pogosto sledi ohladitev. Poleti nad Karavankami popoldne pogosto zrastejo nevihtni oblaki: iz nenadne plohe se razvije naliv, ki ga spremlja toča, na golem vrhu pa je nevarna tudi strela. Zato je na pot najbolje oditi zgodaj, z vrha sestopiti do dopoldneva ali opoldne, pred odhodom pa preveriti radar in opozorilo ARSO pred neurjem. Padavin je na gori občutno več kot v dolinah pod njo.