Vremenska napoved za Planico

Vreme in podnebje v Planici

Dolina pod Poncami

Planica se na zahodnem koncu Zgornjesavske doline odpira proti jugu, med strmimi pobočji Ponc na zahodu in grebeni Mojstrovk proti vzhodu, v zatrepu pa se konča z dolino Tamar pod Jalovcem, eno najlepših gora Julijskih Alp. Proti Kranjski Gori jo zapira Ciprnik, na drugi strani Rateč pa leži vas Podkoren. Vhod v dolino je na nadmorski višini približno 900 metrov, blizu tromeje z Italijo in Avstrijo. Strm relief ozke, globoke doline daje Planici posebno mikroklimo – sonce pozimi komaj pokuka čez grebene, hladen zrak pa ponoči drsi s pobočij in obleži ob potoku na dnu.

Rateče, ena najhladnejših postaj

Glavna postaja ARSO v Ratečah stoji na 864 metrih. Po podnebnih povprečjih 1971–2000 je bila tam povprečna letna temperatura le 6,0 °C, januarska –3,9 °C in julijska 16,1 °C; najnižja izmerjena vrednost v tem obdobju je bila –26,4 °C. Padavin je bilo povprečno 1474 milimetrov na leto, snežna odeja pa je ob jutranjem opazovanju ležala povprečno 127 dni na leto. V Planici, ki leži nekoliko višje in v bolj zaprti dolini, je pozimi pogosto še hladneje. Postaja poleg temperature beleži tudi vlažnost, zračni tlak, oblačnost in vidljivost, zato je dober pokazatelj razmer v celotnem zgornjem delu doline.

Letalnica in vreme

V Planici je leta 1936 Sepp Bradl kot prvi skakalec poletel čez sto metrov, leta 1994 pa je Toni Nieminen tu prvi preskočil dvesto metrov. Ob letalnici bratov Gorišek iz leta 1969 stoji tudi planiška velikanka, Bloudkova skakalnica iz leta 1934; obe sta danes del Nordijskega centra Planica, odprtega decembra 2015, edinega na svetu z osmimi skakalnicami, ob njih pa je urejena tudi tekaška proga, na kateri so leta 2023 tekmovali najboljši tekači sveta. Za polete je vreme odločilno: skakalci potrebujejo čim bolj mirno ozračje, saj že šibak veter v hrbet skrajša polet, posamezen sunek pa lahko tekmo prekine. Tudi megla ali gosto sneženje ob skakalnici zmanjšata vidljivost in organizatorji takrat serijo prestavijo.

Sneg, mraz in temperaturni obrat

Zima je v Planici dolga in mrzla, sneg pa praviloma obleži od decembra do marca, v Tamarju še dlje. Ko čez Julijce potuje vremenska fronta, se meja sneženja rada ustavi nekje med dnom doline in vrhovi – v Ratečah takrat pada dež ali moker sneg, na Poncah pa nov sneg. Ob jasnih mirnih nočeh se na dnu doline nabere mrzel zrak, zato so jutra ledena, na okoliških pobočjih pa je lahko nekaj stopinj topleje; mraz na cestah proti Ratečam in Podkorenu takrat ustvari zmrzal in poledico. Marčevske tekme so zato pogosto zaznamovane s trdim, zmrznjenim snegom zjutraj in mehkejšim snegom proti koncu dopoldneva. Kadar zapade veliko snega ali pride nagla otoplitev, v strmih pobočjih pod Poncami in v Tamarju naraste plazovna nevarnost; snežni plaz lahko doseže tudi poti na dnu doline, zato pred zimskim pohodom preverite opozorilo in plazovni bilten.

Poletje v Tamarju

Poleti je dolina priljubljeno izhodišče za pohode proti Tamarju in na okoliške vrhove. Dnevi so prijetno sveži, noči hladne, popoldne pa nad grebeni rade zrastejo nevihtne celice, ki kmalu zajamejo tudi dolino; kratka ploha zna preiti v pravo nevihto s strelami, zato je dobro pred odhodom pogledati radar. Za nevihto pride občutna ohladitev, vlaga v gozdu pa pod večer pogosto oblikuje nizke meglice. Pohodniki, ki vikend preživijo v gorah nad Planico, naj napoved preverijo dan prej in še zjutraj ter na vrhu ne odlašajo s sestopom.