Vremenska napoved za Kranjsko Goro

Vreme in podnebje v Kranjski Gori

Vas pod Vitrancem

Naselje je na nadmorski višini okrog 806 metrov, na južnem robu široke doline Save Dolinke, ki se rodi v Zelencih med Podkorenom in Ratečami. Tik nad hišami se dviga Vitranc, za njim pa vrhovi Julijskih Alp s Prisankom in Razorjem; na nasprotni strani poteka greben Karavank z mejo proti Avstriji, do italijanske meje pa je le nekaj kilometrov. Proti vzhodu se dolina spušča mimo Gozda Martuljka, nad katerim se pne Špik, in Mojstrane do Jesenic. Tako razgiban relief daje vsakemu kotu svojo mikroklimo: osojna pobočja pod gorami ostanejo pozimi tedne brez sonca. Pisni viri kraj prvič omenjajo leta 1326 kot Chrainow, danes pa ima okoli 1.500 prebivalcev in je eno najbolj obiskanih alpskih letovišč v državi.

Kaj pove postaja v Ratečah

Opazovanja v Ratečah so se začela marca 1924, glavna postaja deluje od leta 1948, samodejna pa od konca leta 1999. Stoji na zahodnem delu vasi, na 863 metrih, in poleg temperature beleži še vlažnost, zračni tlak, veter ter vidljivost. V obdobju 1981–2010 je povprečna letna temperatura znašala 6,5 °C, padavin je bilo letno 1459 milimetrov, pri čemer je bila najbolj mokra jesen, snežna odeja pa je pokrivala tla približno 120 dni. Rekordni sneg je februarja 1952 meril 240 centimetrov, največ dežja v enem dnevu pa je padlo 5. septembra 2009, kar 180 milimetrov. Kranjska Gora je nekaj deset metrov nižje, zato se številke dobro ujemajo, le po jasni noči je jutro ob Ratečah lahko še za kakšno stopinjo bolj mrzlo.

Pokal Vitranc

Smučarske tekme imajo tu dolgo tradicijo: iz Bukovniškega smuka, ki so ga prirejali od leta 1949, je leta 1961 nastal Pokal Vitranc, od leta 1968 pa sodi v svetovni pokal. Od leta 1983 veleslalom in slalom potekata na strmini v Podkorenu. Organizatorji so tekmo izpeljali celo v zimi brez ene same snežinke – zadoščal je novembrski mraz, v katerem so topovi ponoči naredili dovolj umetnega snega.

Čez Vršič in do Jasne

Iz vasi se proti jugu vzpenja cesta na Vršič, ki je s 1611 metri najvišji cestni prelaz v Sloveniji in vodi naravnost v Triglavski narodni park. Zgradili so jo ruski vojni ujetniki med prvo svetovno vojno; na kranjskogorski strani šteje 24 serpentin, na trentarski 26. Kapelico nad cesto so ujetniki leta 1916 postavili v spomin na tovariše, ki jih je zasul snežni plaz. Tudi danes je po obilnem novem snegu plazovna nevarnost na strmih pobočjih pod Prisankom velika, zato je prelaz pozimi pogosto zaprt in z avtom se pride le do Koče na Gozdu; pred vožnjo preverite stanje ceste in opozorilo za poledico. Tik nad vasjo je ob sotočju Velike in Male Pišnice urejeno jezero Jasna z bronastim kozorogom kiparja Stojana Batiča.

Skozi letne čase

Poletja so zaradi višine prijetna za pohode in kolesarjenje po nekdanji železniški progi. Ko vlaga dopoldne naraste, pa se nad Julijci popoldne rade razvijejo nevihte; kratka ploha zna prinesti tudi točo, zato velja pred turo pogledati radar. Za takim neurjem pride ohladitev in večer je že svež, vodostaj Pišnice in Save Dolinke pa po nalivu hitro naraste. Jesen je najbolj namočen del leta, ko vremenska fronta z juga obtiči ob gorah, gosta oblačnost in megla pa zakrijeta vrhove. Zima je dolga: ob prehodu fronte se meja sneženja pogosto spusti vse do dna doline, močni sunki vetra pa sneg prenašajo po grebenih. Ko otoplitvi sledi zmrzal, so ceste proti Korenskemu sedlu in Vršiču spolzke, zato potrebujete zimske pnevmatike ali verige. Pred vikendom v gorah naj bo prvi korak napoved po urah – vreme se tu obrne hitreje kot v nižini.