Vremenska napoved za Ankaran

Vreme in podnebje v Ankaranu

Polotok na robu Tržaškega zaliva

Ankaran stoji na južni strani Miljskega polotoka, med Debelim rtičem in Ankaransko bonifiko, tik ob italijanski meji – je najbolj severna točka slovenske obale. Podnebje je tu submediteransko, kakršno poznajo po vsej Primorski: zime so blage, poletja vroča, morje pa temperaturne skrajnosti blaži vse leto. Nizko sleme nad naseljem ga deloma zakriva pred severovzhodnikom, zato je tu nekoliko manj vetrovno kot na odprtem delu zaliva.

Burja, jugo in maestral

Kadar za hladno fronto nastopi ohladitev, se s Krasa čez rob spusti burja, ki je v Tržaškem zalivu pogosto močnejša kot ob osrednji obali; sunki razburkajo morje in valovanje se okrepi v nekaj urah. Za njo ostane prečiščeno ozračje in vidljivost, ob kateri se z Debelega rtiča vidijo Alpe. Jugo je njeno nasprotje: pred toplo vremensko fronto prinese otoplitev, vlago in dež, valovi pa začnejo udarjati ob obalo. Poleti opoldne zapiha maestral, hladen piš z morja, ki popoldansko vročino naredi znosnejšo.

Plimovanje in pristanišče čez zaliv

Plimovanje doseže v zalivu približno meter razlike. Ob jugu in nizkem zračnem tlaku morska gladina naraste dovolj, da preplavi obalno pot proti Valdoltri, ob oseki pa se voda hitro umakne. Čez zaliv leži koprsko pristanišče s postajo ARSO, katere meritev prikazuje ta stran; ker sta obe obali v istem zalivu, so razlike v temperaturi majhne, najbolj pa se poznajo prav ob burji.

Kopalna sezona in temperatura vode

Temperatura morja junija prebije dvajset stopinj, sredi poletja se povzpne krepko čez petindvajset in ostane topla pozno v jesen, zato kopalna sezona pod Debelim rtičem traja od začetka junija do konca septembra. Plitev zaliv se spomladi ogreje hitreje kot odprto morje, po dolgotrajni burji pa se v dnevu ali dveh spet ohladi. Če za vikend načrtujete kopanje ali izlet z barko, napoved vetra preverite že med tednom – jutro je običajno najbolj mirno, popoldne pa se gladina razgiba.

Jesenski dež in poletna neurja

V povprečju pade okoli tisoč milimetrov padavin letno; poleti jih je najmanj, jeseni pa največ, ko se topel jugozahodni tok sreča s hladnejšim zrakom nad Krasom. Iz nizke oblačnosti se takrat vlečejo dolgotrajne plohe, ob izdatnem nalivu pa v eni sami noči pade tudi sto milimetrov dežja. Poletne nevihte so redkejše kot v notranjosti, a znajo biti silovite: nastanejo nad kraškim robom in se čez zaliv premaknejo nad polotok, pogosto pozno popoldne ali ponoči, ob neurju pa jih pospremita sunkovit veter in toča. Pred izplutjem ali dogodkom na prostem preverite radar in morebitna opozorila.

Sončne ure, UV-indeks in bonifika

Sonca je tu več kot kjer koli v Sloveniji, zato UV-indeks od pozne pomladi do konca poletja doseže visoke vrednosti že sredi dopoldneva, odsev z morske gladine pa ga še okrepi. V juniju je med sončnim vzhodom in zahodom skoraj petnajst ur dneva. V vročinskem valu vročina popusti šele proti večeru, noč pa ostane soparna, saj vlažnost nad morjem ne pade. Razlike znotraj občine so majhne, a opazne: na Ankaranski bonifiki ob izlivu Rižane se ob jasnih nočeh nabere hladnejši zrak in jeseni pogosteje nastane megla, na prisojnih pobočjih proti Debelemu rtiču pa je topleje in bolj sončno – prav ta mikroklima omogoča oljke in druge sredozemske rastline.