Vremenska napoved za Črnomelj

Vreme in podnebje v Črnomlju

Kotanja za Gorjanci in Kočevskim rogom

Mesto leži na okoli 155 metrih, na belokranjskem ravniku nad Lahinjo. Belokranjska pokrajina je z vseh strani zaprta: proti severu jo ločujejo Gorjanci, proti zahodu Kočevski rog, proti jugu pa jo omejuje Kolpa z obmejnim gričevjem. Tak relief odloča o vremenskih razmerah – hribovje prestreže velik del padavin z zahoda, zavetrna ravnina pa dobi obilo sonca in toplote.

Toplo in sončno, a s kraško žejo

Poletja so vroča; temperatura nad tridesetimi stopinjami ni redkost, v vročinskem valu se povzpne tudi čez petintrideset, sončnih ur pa je več kot v osrednji Sloveniji. Padavin je okoli 1200 milimetrov na leto, vendar kraška tla vodo hitro požrejo, zato se suša na ravniku pokaže prej kot na ilovnatih tleh drugod. Za kmetijstvo, zlasti za vinograde okoli Vinomera in Semiča, je razporeditev dežja pomembnejša od skupne letne količine.

Plohe, nevihte in toča

Ker je poletni zrak topel in poln vlage, se nad Gorjanci in Rogom pogosto razvijejo nevihte, ki se popoldne spustijo nad ravnino; ob prodoru hladnejšega zraka za vremensko fronto pa se ponovijo več dni zapored. Kratko ploho zamenja neurje z nalivom, sunki vetra in točo, ki je za belokranjske vinograde in sadovnjake največja poletna grožnja. Celice so krajevno omejene, zato lahko v Črnomlju lije, v Dragatušu pa ostane suho; pred delom na prostem spremljajte radar in izdana opozorila, kajti po ohladitvi se razmere umirijo šele proti večeru.

Mrzla jutra, megla in zimska plat

Kotanja je jeseni in pozimi past za hladen zrak: ob jasni noči in visokem zračnem tlaku se ta zbere na dnu, zato je jutranja temperatura pogosto nižja kot v Novem mestu, nad Lahinjo in Dobličico pa nastane megla, ki dopoldne dolgo vztraja, močno zmanjša vidljivost in drži vlažnost pri vrhu. Slana in zmrzal sta takrat pogosti, na cestah pa se naredi poledica. Sneženje doživijo vsako zimo, a ob otoplitvi snega hitro zmanjka, saj se nizka oblačnost razkadi in ozračje segreje. Mikroklima prisojnih goric nad mestom je milejša, zato pozeba spomladi tam redkeje poškoduje trte kot na dnu ravnika.

Kolpa, vodostaj in visoke vode

Kolpa velja za najtoplejšo reko v državi; poleti se voda ogreje čez petindvajset stopinj, zato kopalna sezona ob Vinici in Adlešičih traja od junija do začetka septembra. Po močnem dežju v zaledju reka naraste in postane kalna, tedaj je bolje počakati dan ali dva. Ob dolgotrajnem deževju Lahinja prestopi bregove in poplavi okoliške travnike, zato takrat spremljajte tudi vodostaj, ne le napoved neba.

Kdaj na izlet po Beli krajini

Za kolesarjenje po ravniku, ogled steljnikov in pohode v Krajinski park Kolpa sta najprijetnejša pomlad in zgodnja jesen, ko vročine še ali že ni. Kdor pride med vikendom, naj napoved pogleda sredi tedna in jo potrdi v petek. Poleti dan raje začnite zjutraj, saj so popoldnevi nevihtni, večeri ob Kolpi pa prijetno hladni.