Vremenska napoved za Slovenske Konjice

Vreme in podnebje v Slovenskih Konjicah

Srednjeveški trg pod Konjiško goro

Nadmorska višina mestnega jedra je približno 322 metrov. Kot župnija je omenjeno leta 1165, trg pa leta 1236; pridevnik Slovenske je dobilo šele leta 1934, da ga ne bi zamenjevali z bosanskim Konjicem. Tloris Starega trga, skozi katerega teče Konjiški potok, je ohranjen še iz 12. stoletja, nad njim pa se dviga cerkev sv. Jurija z 62 metrov visokim zvonikom. Danes tu živi okoli 5150 ljudi, v občini pa so še vasi, kot so Loče, Žiče, Tepanje, Draža vas in Špitalič.

Mesto vina in cvetja

Konjice se predstavljajo kot mesto vina in cvetja: na evropskem tekmovanju Entente Florale so zlato medaljo prejele v letih 1998 in 2014. Nad središčem se razprostira vinograd Zlatega griča, ki meri okoli 75 hektarjev, ob njem pa je tudi igrišče za golf z devetimi luknjami. Na prisojnih pobočjih so tudi sadovnjaki, v dolini pa njive in polja.

Žička kartuzija

V dolini sv. Janeza Krstnika pri Špitaliču, nekaj kilometrov od mesta, je mejni grof Otokar III. leta 1165 ustanovil Žičko kartuzijo, prvo kartuzijo zunaj Francije in Italije. Samostan je leta 1782 ukinil cesar Jožef II., po več desetletjih obnove pa je znova odprt za obiskovalce. Ob njem stoji Gastuž, ki velja za najstarejšo še delujočo gostilno na Slovenskem, omenjeno že leta 1467.

Podnebne številke

Podnebna postaja ARSO stoji na pobočju severno od mesta, na 329 metrih, in deluje od leta 1913; beleži temperaturo, vlažnost, veter, padavine in snežno odejo. Referenčno obdobje 1961–1990 da povprečje 9,5 °C, v letih 1981–2010 pa že 10,2 °C. Letno pade okrog 1078 milimetrov padavin, sneg pa v povprečju pokriva tla 45 dni. Najvišja izmerjena temperatura je 38,6 °C iz avgusta 2003, najnižja –22,1 °C iz januarja 1985, dnevni rekord padavin pa je 131 milimetrov iz septembra 2007. Rekordna snežna odeja je februarja 1969 merila 68 centimetrov.

Med Pohorjem in dolino

Ker mesto leži ob vznožju Pohorja, ustvarja relief pestro mikroklimo: vreme na Rogli nad Zrečami in v dolini se pogosto zelo razlikuje – zgoraj je lahko sneženje, spodaj dež. V vedrih brezvetrnih nočeh mrzel zrak drsi proti Dravinji; ta temperaturna inverzija pomeni, da je v nižinah jutro hladnejše kot na vinorodnih pobočjih. Travnike ob dnu takrat pobeli slana, v cvetenju pa sadovnjake ogroža pozeba. Jeseni sivina nad reko do poznega dopoldneva krha vidljivost, na Konjiški gori pa se ljudje že grejejo na soncu.

Voda in vreme skozi leto

Poleti prinese vročinski val soparno vročino, ki je ob visoki vlagi utrujajoča, dolgotrajna suša pa prizadene vinograde. V popoldanskih urah nad Pohorjem pogosto zrastejo nevihtni stolpi; iz nedolžne plohe se razvije neurje, ki ga spremljajo naliv, zrna toče in sunki vetra. Kam se celica premika, pokaže radar. Za neurjem ostane osvežujoča ohladitev in hladnejši večer. Ko vremenska fronta obtiči nad Štajersko, vodostaj Dravinje in njen pretok hitro narasteta, potoki s Pohorja postanejo hudourniki, nižje ležeče travnike pa lahko doseže poplava – takrat ARSO izda opozorilo. Pozimi po otoplitvi pogosto sledi noč z zmrzaljo in poledico na cestah proti Zrečam. Kdor se ob koncu tedna odpravlja na Roglo, naj četrtkovo napoved vzame resno – zračni tlak, oblačnost in bližajoča se fronta namreč hitro razkrijejo, kakšno vreme obeta vikend.