Vremenska napoved za Stari trg pri Ložu

Vreme in podnebje v Starem trgu pri Ložu

Stari trg in mesto Lož

Nadmorska višina kraja je okoli 592 metrov. Župnijo so ustanovili po letu 1150, cerkev sv. Jurija pa se v listinah prvič omenja leta 1221; v njej so freske z začetka 16. stoletja. Ime izhaja iz trga, ki je zrasel na križišču poti sredi doline – »star« je postal, ko je sosednji Lož leta 1341 od oglejskega patriarha dobil trške pravice, leta 1477 pa še mestne. V dolini so ostanki rimske naselbine Ulaka in poznorimske utrjene vile na Gradišču.

Križna jama in grad Snežnik

Križna jama ima več kot osem kilometrov rovov in številna jezera s sigastimi pregradami, po katerih obiskovalce vozijo s čolnom. Je eno največjih evropskih najdišč kosti jamskega medveda, po pestrosti podzemnih živalskih vrst pa sodi na četrto mesto na svetu. Na robu snežniških gozdov stoji grad Snežnik, prvič omenjen leta 1269, pozneje lovski dvorec in danes muzej – eden od le dveh slovenskih gradov s pristno ohranjeno notranjo opremo.

Babno Polje, slovenski pol mraza

Le nekaj kilometrov stran leži Babno Polje, kjer je ARSO izmeril najnižjo temperaturo v državni mreži: –34,5 °C, februarja 1956 in 13. januarja 1968. Postaja stoji na 755 metrih na osojnem vznožju hriba; povprečna januarska temperatura je tam –3,1 °C, snežna odeja leži povprečno 83 dni na leto, najdebelejša je 22. februarja 1942 merila 185 centimetrov. Dno doline pri Starem trgu je nižje in bolj odprto, zato je milejše, a v jasnih zimskih nočeh se mrzel zrak tudi tu nabira podobno: nastane temperaturna inverzija, jutro je ledeno, mraz pa zdrži do poznega dopoldneva.

Zakaj meritve s Cerkniškega jezera

Merilnik ob Cerkniškem jezeru je nameščen na 586 metrih, v podobnem kraškem polju, zato se temperatura s Starim trgom in Ložem dobro ujema; majhne so razlike tudi pri vlažnosti in zračnem tlaku. Zaprt relief pa ustvarja svojo mikroklimo: jeseni se nad travniki ob Obrhu rada zadrži megla, ki zastira pogled na ceste in polja do opoldneva – vidljivost je takrat slaba – spomladi pa na dnu doline pogosto nastaneta slana in pozeba, medtem ko je na pobočjih že sonce.

Vreme skozi leto

V sparnih julijskih dneh se nad Javorniki in snežniškimi hrbti po kosilu nabirajo kopasti oblaki, ki jih napaja vlaga iz neskončnih gozdov. Popoldne zato pogosto prinese nevihto; v najhujših primerih se razvije neurje, pri katerem naliv, toča in besni veter s sunki prizadenejo polja v nekaj minutah. Radar razkrije, kam se neurje giblje, ko pa mine, ozračje prevetri osvežujoča ohladitev, ki naredi večer prijetno svež. Jeseni vremenska fronta z jugozahoda prinese obilne padavine – dež lahko pada več dni, vodostaj Obrha zraste in poplava zalije dno doline, ARSO pa objavi opozorilo. Pozimi meja sneženja pogosto zdrsne tik nad Lož, ob močnejšem vdoru mraza pa pobeli celo dolino; nov sneg na Snežniku in Racni gori po obilnem sneženju vztraja tedne, snežna odeja v kotlini pa precej dlje kot na Primorskem. Kadar deževne kaplje zmrzujejo ob stiku s podhlajenimi vejami, nastane žled, kakršen je februarja 2014 lomil gozdove po vsej Notranjski. Otoplitev, ki ji sledi jasna noč, pomeni zmrzal in poledico na lokalnih cestah. Izletniki naj napoved pogledajo že v začetku tedna, saj oblačnost ob pobočjih Snežnika v dveh dneh povsem spremeni vreme za vikend.